Zgodovinski oris Višnje Gore

Mesto Višnja Gora je nastalo na podolgovatem hribu, stisnjeno med srednjeveško obzidje pod hribom in Starim gradom nad njim. To območje je bilo že zgodaj poseljeno (doba Ilirov).

V srednjem veku je bil predhodnik Višnje Gore Stari trg, ki se kot trg omenja že v letu 1269. Leta 1460 je bila v trgu cesarska mitnica, ki so jo imeli tržani v zakupu. Dohodek od tega je predstavljal glavni dohodek trga in kasneje mesta. Leta 1461 so imeli tržani pravico voliti iz svoje srede sodnika.

Zaradi pogostih turških vpadov so se prebivalci selili na bližnji grič (na višje – višje na gori), zato verjetno tudi ime Višnja Gora. Leta 1478 je cesar Friderik III. podelil kraju mestne pravice in ga povzdignil v mesto. Višnja Gora je postala trgovsko, prometno in vojaško pomembna. Od obrti so bile najbolj razvite kovaška, nožarska in čevljarska obrt, ki so se združevale v cehe. Glavni dohodki mesta so bili mestni sejmi.

Mesto je doživljalo številne vzpone in padce. Imelo je svoj grb in pečat. Na Starem gradu (Weichselberg) so živeli mogočni grofje Višnjegorski. Grad je prvič omenjen leta 1154. Cesarji so dajali grad v upravo raznim oskrbnikom; najprej celjskim grofom, nato Habsburžanom in nazadnje Turjačanom. Grad je začel propadati konec 18.stoletja. Leta 1778 je ob vznožju položnega griča nastala nova graščina, v kateri je bilo do konca druge svetovne vojne Deželno sodišče in od leta 1948 dalje vzgojni zavod.

Mesto Višnja Gora ima mestno cerkev sv.Ane, ki je v letu 1554 postala protestantska . Tu so imeli luterani svoje shode. Vendar pa se luteranski nauki niso posebno prijeli in so po letu 1581 skoraj usahnili.

Višnja Gora je bila nekdaj res živo, utripajoče mesto ob nekdanji državni cesti (številni prevozniki). Tu so bili mali obrtniki, trgovine, številne gostilne in sodišče. Tedenski in letni sejmi so prinašali dohodek. Okoliško prebivalstvo se je ukvarjalo s poljedelstvom in živinorejo.

V Višnji Gori lahko govorimo tudi o zgodnjem razvoju šolstva, saj je neke vrste šola omenjena že leta 1496, prava šola pa je bila ustanovljena leta 1815 v Mestni hiši (15 učencev). Leta 1906 je bila zgrajena nova šolska zgradba (štirirazrednica), ki je služila svojemu namenu do leta 1999, ko dobi Višnja Gora novo sodobno šolo.

Spreminjala se je tudi upravno – teritorialna ureditev: za časa avstroogrske oblasti in še v času Kraljevine Jugoslavije (do leta 1933) je bila mestna občina Višnja Gora, nato velika občina Višnja Gora srez - Litija. Taka velika občina je delovala do leta1943. Po letu 1945 je pod okraj Grosuplje spadal krajevni ljudski odbor (KLO) Višnja Gora z okolico. Leta 1955 je kot občina izgubila samostojnost. Tako je bila nekaj časa v občini Ivančna Gorica, nato v občini Grosuplje, od leta 1995 pa zopet v občini Ivančna Gorica.

Vse te upravne spremembe so močno vplivale na gospodarski razvoj Višnje Gore, ki je pričel nazadovati. Z izgraditvijo avtomobilske ceste leta 1958, je promet, ki je nekdaj potekal skozi mesto, obšel Višnjo Goro. Ta je polagoma postajala odrezana od glavnega dogajanja. Zaradi vseh teh navedenih razlogov je pričela zaostajati za občinskimi središči - Grosupljem in Ivančno Gorico. Prizadevanja za samostojno občino niso uspela, Višnja Gora je še vedno velika krajevna skupnost z 18 naselji.

Višnja Gora pa je zaradi slikovite pokrajine, čistega zraka in neokrnjene narave turistično zanimiva in privlačna. V prejšnjem stoletju so si ugledni in zagnani meščani prizadevali zgraditi turistične objekte, ki so privabljali ljudi od blizu in daleč. Že leta 1934 je bil zgrajen planinski dom na Polževem, ki je bil v zimskem času smučarski center, poleti pa priljubljena izletniška točka. Med vojno je bil planinski dom na Polževem požgan, a so po vojni zgradili novega. Poimenovali so ga hotel Polževo in je še dandanes vabljiva turistična postojanka.

Leta 1937 je bila zgrajeno kopališče – za poletni turizem, kar je pomenilo za tisti čas velik dosežek, saj kopališča od Ljubljane do Novega mesta ni bilo. Kopališče v Višnji Gori še vedno deluje, potrebna pa je celovita obnova bazena.

Mesto Višnja Gora in okolico obišče veliko pohodnikov, ki se radi sprehodijo po Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave. Mnogi obiskovalci se radi napotijo v dolino Kosce z lehnjakovimi pragovi in stenami, ki so prava naravna znamenitost (Koški slapovi). Nova, a prijetna in nenzahtevna je Pot dveh slapov, ki vodi iz Višnje Gore ob potoku Višnjica in njenih slapovih preko Kuclja (748 mnv) in Gradišča (704 mnv) ni nas že omenjenih Koških slapov vodi nazaj v Višnjo Goro.

Že konec 19.stoletja in v 20.stoletju so v Višnji Gori delovala številna društva, ki so dajala živahen utrip mestnemu dogajanju. Med najstarejše društvo sodi Prostovoljno gasilsko društvo Višnja Gora, ustanovljeno leta 1875, v okviru katerega so delovale različne dejavnosti: godba na pihala, pevski zbor, bralno društvo in dramske sekcije. Iz teh je leta 1905 nastalo Kulturno prosvetno društvo.

V okviru Krajevne skupnosti sta še dve PGD in sicer: PGD Kriška vas (ustanovljeno leta 1927) in PGD Vrh pri Višnji Gori (ustanovljeno leta 1948).

V Višnji Gori delujejo še druga društva - Planinsko, Turistično, Društvo prijateljev konj, Lovsko družina, Društvo upokojencev, Kulturno društvo, športna društva, ki s svojim delovanjem bogatijo življenje v našem prijetnem mestecu.

V lokalnem časopisu Višnjan, ki je začel izhajati v letu 1979 z večjimi ali manjšimi presledki, od leta 1995 pa redno, izvemo za vse pomembne dogodke, saj se uredniški odbor trudi, da aktualni dogodki ne bi tonili v pozabo.

Prijavnica

Se želite včaniti?

Prenesite si prijavnico in jo
izpolnjeno pošljite na naslov:

PGD Višnja Gora,
Cesta na Polževo 12
1294 Višnja Gora

Vabljeni!

 

 

O društvu

Prostovoljno gasilsko društvo
Višnja Gora

Cesta na Polževo 12
1294 Višnja Gora

Telefon: 01/7884-645
Elektronska pošta: gasilci.vg@gmail.com